Planirane protipoplavne ureditve na Meži z Mislinjo na območju Otiškega Vrha
V sklopu operacije »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Meže z Mislinjo«, s katero se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 nadaljuje izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju Drave, konkretno na območju Meže z Mislinjo. Od skupno šestih predvidenih ukrepov, je bila v letu 2020 zaključena izvedba ukrepov na Prevaljah in Ravnah, ukrep v Pamečah pa bo zaključen v začetku leta 2021.
Na območju Otiškega vrha, ki predstavlja naslednji aktualen ukrep in kjer se nahaja sotočje obeh rek, je poplavna ogroženost še posebej velika. Podobno kot na vseh drugih vodotokih, prihaja tudi ob Meži in Mislinji do širitve poselitve in gospodarske infrastrukture v poplavni prostor saj so doline tukaj zelo ozke in primanjkuje primernih zemljišč za ustrezen razvoj. Obe reki sta bili v preteklosti že regulirani, vendar pa njuna prevodnost ne ustreza spremenjeni rabi prostora ter podnebnim spremembam v prihodnosti (slika 1).
Slika 1: Poplave na območju Otiškega vrha v letu 2012 (Martin Pušnik, VGP Drava Ptuj d.o.o.)
Investitor projekta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, cilj projekta pa je zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju pomembnega vpliva poplav Dravograd na območju Otiškega Vrha in zagotovili 100-letno poplavno varnost pred poplavami za stanovanjske ter za nekatere industrijske objekte.
Za območje Otiškega Vrha so bile izdelane tri variante idejnih zasnov in projekt za gradbeno dovoljenje, ki ga je izdelalo projektantsko podjetje VGB d.o.o. iz Maribora. Osnova za projektne rešitve je hidravlično hidrološka študija, z izdelavo kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti. Predmet obdelave Meže je gorvodno od mostu na regionalni cesti v dolžini cca. 1.223 m, predmet obdelave Mislinje pa v skupni dolžini cca.1.950 m.
Predvidene so sledeče vodnogospodarske ureditve:
- regulacija struge (poglobitve, razširitve, stabilizacija struge, drče...) v dolžini cca. 3 km,
- izgradnja visokovodnih nasipov v dolžini cca. 2,3 km (slika 2),
- izgradnja visokovodnih zidov v dolžini cca. 1,2 km,
- izgradnja podpornih zidov v dolžini cca. 0,9 km.
Slika 2: Meža v Otiškem Vrhu – na desni strani vodotoka je predvidena izgradnja visokovodnih nasipov (Petra Kralj, DRSV, Projektna pisarna Maribor)
Vzdolž obeh strug so predvidene tudi ureditve, ki bodo omogočale ugodne pogoje za razvoj in življenje različnih vodnih in obvodnih organizmov. Med drugim bo poskrbljeno za ohranitev dreves, ki ne motijo ureditve, za zasaditev avtohtonih novih dreves in vrbovih potaknjencev, popestritev vodnega toka s postavitvijo večjih kamnov v dno struge ter oblikovanje skalnih previsov pod vodno gladino in oblikovanje neenakomernega naklona dna.
Načrtovani ukrepi so zasnovani s ciljem čim večjega ohranjanja obstoječih poplavnih površin, kjer to dopušča prostor in s tem zmanjšanje poplavne ogroženosti obstoječim objektom. Na Mislinji je predviden še zatok, ki bo povezan z vodotokom in ki bo aktiven tudi ob nizkih vodah.
Nekaj stanovanjskih objektov se bo reševalo z individualnimi ukrepi. Prav tako je predvidena zamenjava mostu v industrijski coni na Meži in zamenjava mostu pri skladišču lesa na Mislinji.
V času izdelave projektne dokumentacije so potekala usklajevanja z drugimi aktualnimi projekti, ki se umeščajo v isti prostor, kot na primer tretja razvojna os Slovenj Gradec – Dravograd, Poslovna cona Otiški Vrh, Ureditev glavne ceste G1-4 Otiški vrh – Slovenj Gradec, kolesarske poti in plinovod M7 Vič – Podlog.
Za celovito delovanje protipoplavnih ukrepov na obravnavanem območju se morajo izgraditi še druge ureditve v načrtovanju, kot na primer sanacija mostu čez Mislinjo na cesti G1-4 Dravograd – Slovenj Gradec.
Investitor projekta Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode ima pred sabo naslednji pomemben korak in sicer pridobivanje gradbenega dovoljenja, za katerega je potrebna zagotovitev potrebnih zemljišč za gradnjo. Za pravočasno izvedbo operacije in uspešno črpanje že zagotovljenih sredstev, je tako ključnega pomena pravočasno pridobivanje pravice graditi, pri čemer ima pomembno vlogo ozaveščenost lokalne skupnosti (tako lastnikov zemljišč, kot celotne skupnosti) o pomenu izgradnje ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Otiškega Vrha.
Petra Kralj, Direkcija Republike Slovenije za vode, Projektna pisarna Maribor,
Glavni trg 19c, 2000 Maribor, https://www.porecje-drave.si/